Ko olakero lil i Njamcisko Sintica, aktivitska pala e civilno hakaja thaj autoro i Anita Awosusi dela dikhibe ki olakere familijaki biografija pala e historijakere kerdina thaj e efektura/kosekvence, posledice/ kotor o Nacional Socijalizmo. Pala o vorbisaribe olakere dadeja, o muzikanto thaj o bučari so kerela violine Hermann Weiß, Awosusi mothovela amenge sar nakavdas pesko trajo te ačhovel dživdo, kotar e deportacije, ispidipe zorasar te kerel bučhi, sovetengoro panglipe thaj oleskoro iranibe ko oleskoro khereskoro-foro o Karlsruhe. Ki kodi vrama voj reflektirinela olakero tikno beršengero bajrovipe kotar post-maribaskero period dži ko kodo sar kerdili publicistka thaj aktivno aktiviska pala e civilno hakaja pala e Njamcisko Roma thaj Sinturenge.O lil Awosusi’s impresivno sikavela koborom si važno so e ačile dživde manuša kotar o Nacional Socijalizmo thaj olengere paše džene dena informacije pala e historisko khedina thaj sa so ulo pe kodo period.
Anita Awosusi sine bijami ko Karlsruhe pe 1956 berš. Voj lijas participacija khana formiringja pes o Dokumentacijakero vi Kulturalno Centro vaš e Njamcisko Roma thaj Sintura, unikatno specijalizirimi lumaki institucija so sine phutardi ko Heidelberg 1997 berš lungo beršengi organizacija preliminarno keribe bučhaja. Odori kerdili šefica ko sektoro vaš o Dijalogo. Sar kotor katar olakeri bute beršengo bučhi keribe sar političko edukatori, voj organiziringja buteder kotar 1,300 ture e vodičeja. Voj kerdas projektengeri kordinacija ki koperacija e nacionalno thaj internacionalno bučhasar e terne Sinturencar thaj Romencar, kerela sas dokumentarno filmora thaj edukativno materijalija, kerdas butikheribaskere khedina vaš e komemorativno politika thaj kerdas bučhi pe genocido. Avilas pindžardi vi sar autoro vi editorka. I Anita Awosusi si akak ki penzija thaj ačovela vi dureder te ovel aktivno ki memorijalno inirromnja thaj i asocijacija RomaniPhen e.V.
O Holokaust kerdas influenca thaj ko generacijengero trajo, sar so phenel i Anita Awosusi’skeri čhaj, i Tayo Awosusi-Onutor, ko khedipe ko podijumo lijas vorba te phenel informirinel vaš i historija so avilas olakere dajaja, dadeja thaj e olakere phurengere generacijencar.I muzikantka thaj i autorka i Tayo Awosusi-Onutoris dijas vorba kaj ka marel pes mamuj o rasizmo akana ko olakere lilengere kotora/publikacije/. Voj vazdijas publiciribaskoro kher o ,,Omobooks’’ vaš e čhavorutni literatura thaj publiciringja o lil Jekh, Duj, Drin, trin amalina ko Berlino. Na numa so si trin amalina, olen isi vareso khetane so anela len paše. I Jovanka thaj e Kemi-eskeri familija si Roma. E Sina-keri familija si Sintura. E trin amalina džana ki fundavni škola thaj si ko 4-to klaso ko Berlino khetane džana thaj resljarena eksperiensa ki olengeri avantura.Voj si ki penzija thaj vi dureder si aktivno vaš i memorijalno politika thaj informiribe ki asocijacija/organizacija/ RomaniPhen e.V.
O Holokaust kerdas influenca thaj ko generacijengero trajo, sar so phenel i Anita Awosusi’skeri čhaj, i Tayo Awosusi-Onutor, ko khedipe ko podijumo lijas vorba te phenel informirinel vaš i historija so avilas olakere dajaja, dadeja thaj e olakere phurengere generacijaja.I muzikantka thaj i autorka i Tayo Awosusi-Onutoris dijas vorba kaj ka marel pes mamuj o rasizmo akana ko olakere lilengere kotora. Voj vazdijas publiciribaskoro kher o ,,Omobooks’’ vaš e čhavorutni literatura thaj publiciringja o lil Jekh, Duj, Drin, trin amalina ko Berlino. Na numa so si trin amalina, olen vareso khetane so anela len paše. I Jovanka thaj e Kemi-eskeri familija si Roma. E Sina-keri familija si Sintura. E trin amalina džana ki fundavni škola thaj si ko 4-to klaso ko Berlino khetane džana thaj resljarena eksperiensa ki avantura. SI SAJEKH SAR O UPRUNO TEKSTO