Majpalutno prependžaripe
Ko Njamco, o rasističko genocido kerdo pe Sintura thaj e Roma avgo drom sine politički prepindžardo ko 1982 pe kodi vrama kotar o aktuelno kancelaro Helmut Schmidt. Akava prepindžaripe pe kerde paldipa, persekucije, thaj genocido upral o rasističko grundo avilas majpalutno, 37 berša ko agor kotar o nacističko režimo.Kodolenge so ačile dživde, vaš olengere familije thaj olengere dženege akava sine but važno buti, thaj kidijal čuta pes i
funda ki publično kultura te istaras ki godi ma te bisteras sa kodo.
O centralno memorijalo vaše Sintura thaj mudarde Roma kotar i Europa ki vrama kotar o Nacional Socijalizmo ko Berlino te šaj te kerel pes musaj sine te maren pes amare manuša beršencar, thaj vi palik akava političko prepindžaripe pe genocido o korkorutno organiziribe e Sinturengo thaj e Romengo, e javera organizacijengo thaj individuengo sikavela olengoro solidariteto.
Debata vaš e khetanutno memorijalo pala e rasno paldime grupe žertve/viktime/
Majangle, sine ideja vaš o khetanutno memorijalo vaš e sa žertvenge grupe kotar o Holokaust. Ko 1989 berš, Romani Rose, o Centralno Konsilo vaš e Njamcisko Sintura thaj Roma, rodijas khetanutno memorijalo vaš e sa rasake paldime žertve kotar o Nacional Socijalizmosko genocido. Ki kodi vrama o prezidento kotar o Biboldengo Centralno Konsilo, Ignatz Bubis, na dijas piri volja te ovel kodo sar khetanutni komemoracija. Konkretno, e Berlineskere fortunengi inicijativa Perspektiva Berlin, kerdini ko 1988 berš,sine mamuj khetanutno memorijalo, vakerindoj i khetanutni volja e Shoaheski. Akaja inicijativno debata vaš khetanutni ja pale ulavdi komemoracija pala e sa rasakakere žertve so sine paldime zorasar kotar o nacistija agorisardas pes e decizijaja te vazden pes ulavde memorialija e so duj grupenge žertve.
Ko 1992 berš, o Njamcisko gaverno lijas decizija te vazdel ulavdo memorijalo e Sinturenge thaj e Romenge kotar i Evropa odolenge so sine mudarde telal o Nacional Socializmo.
Debata pala deibe khetanutno respekto e došalenge thaj e žertvenge
O propozalo kotar o adava vramako njamcisko kancelaro Helmut Kohl majangle te kombinirinen pes o memorijala savorenge “žertvenge kotar o maripe thaj tiranija ” ko jekh monumento kova so andas dži ki avutne debate. Ko Berlineskoro monumento Schinkels Neue Wache ki jekh vrama te astaren pes ki godi sa e manuša so hasarde pesko trajo ko maribe. Akava ka ovel komemoracija e nacističko žertvenge, sar vi e SS muršenge kola so mule ko maribe. E žertvengere organizacije ačile mamuj akava rodipe vaš deibe godi thaj komemoracija e došalenge thaj e žertvenge kotar e rasističko genocido ki jekhutni vrama.
Ko 1999, o Centrano Konsilo vaš e Njamcisko Sintura thaj e Roma organiziringje mitingo ko sobekote so čute o simbolo akale tekstoja:
Akate vazdela pes nacionalno Holokaust memorijalo vaš e Sintura thaj e Roma mudarde ko Nacističko okupirimi Evropa ka vazdel pes upral i funda kotar o dendo lafi kotar e Berlinesko Senati, i Federalno Govermento thajo Njamcisko Bundestag.
Ko agor, o lojaliteto kotar e civilno societa andas i decizija o memorialo te vazdel pes ko avdivesutno than. O Centralno Konsilo kotar e Njamcisko Sintura thaj Roma phende o angažmano sar arhitekto te ovel o Dani Karawan. Ko 2001 berš, o Centralno Konsilo kotar e Njamcisko Sintura thaj Roma dijas khedime buteder kotar 1,630 signature kotar e manuša so ačile dživde e federalno gaverneske, so khetane dije ažutipe te implementirinel pes o Karavan-esko drafto/nacrto/.
Debata vaš e memorijalno lokaliteto/lokacija/
Ko 1994 berš, o Berlinsko Senati dija propozalo o lokaliteto bašo Memorijalo te ovel paše Rajhstago thaj o Memorijalo e mudarde Biboldenge kotar i Evropa, aba naj sas lendine doperde phundre te vazdel pes o memorijalo. O publično dendo lafi pala o memorijalo na sine lendino soske o kerdino propozalo ko Senato crdija pes rigate khana e neve zurale legaripaskere partije avile pe funkcija thaj ko kancelarije. O CDU ačavdas stopuisarda jekh decizija angleder, ko 1995 berš. O aver konflikto sine vaš i memorijalno lokacija. Pe kodi vrama o aktuelno Berlinesko šerutno Diepgen, vov mangljas te vazdel memorijalo ki foreskeri Berlineskeri periferija ko Marzahn. Akava sine than kote sine o avgo kampo kote sine ispidime zorasar te džan e Sintura thaj e Roma ko Berlino ande e 1936 berš. Vov sine mamuj i “akumulacija kotar e monumentija ko foreskoro centro “phendas oleskero partijakoro kolega, thaj pala kodo lidero ki frakcija kotar o CDU phendas vi kodo ko Berliner Zeitung 1999berš: “Vi dureder amen musaj te piravas amen vazdime šereja ko foro.”
Sar te si angleder ko 1994 berš, o senatori vaš konstrukcija/vazdipe/o Senatoro Nagel, thaj o Senatoro vaš i Kultura, Ulrich Roloff-Momin, dije propozalo te vazdel pes monumento paše o Rajhstago. Vaš akava dije konfirmacja vi e javera političarija, maškar kola sine thaj o Federalno Prezidento Roman Herzog.
O Centralno Konsilo pala Njamcisko Sintura thaj Roma thaj o rodipe te vazdel pes memorijalo ko Berlin Mitte sine ažutimo/dendo suporti/ kotar e but prominent manuša,genindoj andre thaj e prezidente kotar e Boldengi komuniteta ko Berlin Andreas Nachama thaj o historičarija o Wippermann thaj o Benz.
E Sinturengo vi e Romengo Komiteto sar vi i Liga baš e manušikane hakaja maškar vi e avera džene kerde lobi te vazdel pes memorijalo, von akarde te keren pes beršeskere protestija ko than planirimo vaš memorijalo kotar o 1996 dži ko 1999 berš. Kotar e demonstrantija sine rodimo te anen bara ko khedipe/mitingo/vaš simbolično monumentesko vazdipe.Akala demonstracije sine ko preso medie so kerde političko presija