Hajrija Imeri-Mihaljić
Hajrija Imeri-Mihaijlić kerdas bučhi sar sluga /vužarela sine o kher /kotar jekh Biboldengi familija ki Kosovska Mitrovica, avdivesutno Kosovo. Ko 1942 berš, e bi bešutne Roma sar vi e Bibolde kotar o foro sine deportirime ko panglipasko kampo. Maškar odola apsime manuša sine thaj e Hajrijakero šefo, o Ester Baruch thaj leskeri tikni nepoto Ester, akardi Stela. E Estera-kere Stela-kere dad thaj daj, i Biboldi Bukica thaj olakero rom Serbijanco o Blagoje, gele ko partizanija, numa maškar i vrama vi von sine pangle.
Kana i Hajrija šundas kaj olakero šefo si apsimo, voj geli te dikhel ole olakere pandžere čhavencar ko kampo. Skurto vramake von dikhlepe, o Ester dija ple nepota Baruch e Hajrijake thaj phendas lake te ačile dživde olakero dad thaj i daj te del e čhaja palpale olenge. Te na, vov rugisardas e Hajrija te bajrarel e tikne Estera sar te si olakeri čhaj. Konik na dikljas kana i Harija ikljiljas kotar o kampo lakere čhavencar leindoj e čhaja pesar. E Ester Stela-ke čhivgja o anav Miradija thaj kotar kodi vrama voj bajrargjala sar te si olakeri čhaj pašhe džik ko gav Kosovska Mitrovica.
Ko agor kotar o maribe, i Hajrija phenel pire lendine čhajake kaj voj naj olakeri biološko daj thaj olakero čhačhutno anav si, Ester Baruch. O anav olakere čhačhutne dajakero sine Bukica thaj gindil kaj muli e partizanencar. Sar te si i Hajrija rodel sar te arakel olakere familija palo o maribe. Vareko vakergja olake kaj i Ester Baruch laki mami našavdili kotar o konentraciono kampo Sajmište, a olakero dad thaj i daj na ačile dživde kotaro o maripe. Pala o bihaljovibe e manušencar so bešena sine paše olate/komšije/ i lokalno policija kerdas reporti kaj i Hajrija kidnapiringja jekhe Bibolde čhaja. E policajtora ljie e Ester Stela olencar. I Hajrija džala sine phirindoj pala lende. Vi pala kodo so nakle 70 berš voj vi dureder sar nekanutni tikni, Esther Levy, sar Ester Stela sar so si vi avdive pala odoborom berš, dela pes emocionalno godži pala olakeri načhačhutni biološko daj, vi palik kodo so naj la fotografija ki olakeri godi astarela e dajakero muj, thaj egzatno šaj te phenel sar voj mujil.
I čhaj sine majangle ko kher jekhe Biboldengi familija ki Priština.Voj na mangljas sine te hal thaj mangela sine te irinel pes palpale ki pli na-biološko daj ki Hajrija. I Ester Stela pala kodo si čhuvdi ko čhavengero kher ko Belgrado. I tikni džanela e anava ple biološko dadestar thaj dajaja soske i Hajrija mothovdas olake angleder, pale avena khetane ple dajasar e Bukicasar ko 1945 berš. Nekobor masekija pala kodo I Hajrija avili te dikhel e Estera sar si, si li olasar sa sar so trubuj. I Bukica lija neve rome thaj emigriringja ko Izrael pe 1948 berš pire neve romesar thaj e Ester Stelaja. Na džanela pes so kerdilo olakere dadesar, si šaipe kaj hasardilo ko maripe. Buteder berša dureder i Esther Levy dodžanela kaj olakeri daj so araklja la merela ko čhororipe. Kerela kontakto e dženecar kotar o Yad Vashem memorijalo te araken e Hajrijakere familija. Khančik na olo. E Hajrijakere čhave našti te oven arakhle ko ruine kotar I pakerdi ulavdi Yugoslavia. Ko 1991 berš i Hajrija Imeri-Mihaljić lijas pursak vaš o Manušikanipe /Righteous/ maškar e Nacije.