Civilno hakajengoro miškipe

CIVILNO HAKAJENGO MIŠKIPA ANDE E NJAMCO

Sar avgo organizacija pala e civilno hakaja pala e Sintura thaj Roma ko Njamco pala o 1945 berš, “Interessengemeinschaft der rassischVerfolgtennichtjüdischenGlaubens”ko 1956 berš sine kerdini i (Komuniteta vaš intereso e rasno paldime manušenge kola so naj kotar e biboldengi religija).E phralja Oskar thaj Vinzenz Rose, kola so hasarde bute dženen kotar pli familija ko NS, legarde kampanja pala legalno investigacija/rodipe/ pala o genocido. Ažutipaja kotar o privatno detektivo o, Oskar Rose araklja tha sikavda jekhe kotar e šerutne manušen kova so kerdas rasako rodipe vaš e Sintura thaj Roma. Aba sar vi ko avera buteder kejsora mamuj o došale, i prosekucija stopuisardas akava kejso.O Oskar Rosemuljas ko 1968 berš,oleskoro phral o Vinzenz vi dureder ačilo aktivno pe akaja bučhi.Ko 1974 berš, sar missal/egzamplo/,vov pire lovencar vazdijas memorijalo ko than kotar o nekanutno Auschwitz-Birkenau kampo. Kodo memorijalo si avgo vaš e komemoracija kotar o genocido pala e Sintura thaj e Roma.

Maškar i vrama o, Vinzenz Rose kerdas o “Centralno Komiteto vaš e Sintura kotar e Čhačhe rigesko Njamco ” khetane e Romani Rose ko 1971 berš, kova so pala i vrama kerdas i “Asociacija pala e Njamcisko Sintura”. Ki kodi vrama kerdas pes thaj vi o Sunturengo Centralno Komiteto. Von khamena sas nacionalno Njamcisko Sinturengoro reprezentiribe, legarena sine kampanja mamuj durutni diskriminacija thaj rodena sine kompenzacija pala e Naci žertve. Ko 1973 berš i Asocijacija kotar e Njamcisko Sintura organiziringja bare demonstracije kana bipuškhengo ko vasta Sinto, o Anton Lehmann, sine mudardo kotar e policajtora.Kotar o 1979 berš i koperacija e organizacijaja “Societa vaš e e Manuša
Telal i Dar “, kerdas političko zor pala e manuša so ačile dživde kotar o maripe thaj pala e maribaskeri generacija te resljaren bareder publično šunibe.Von kerde nekobor spektakularno khedipa: Ko 1979 berš,ko tereno ko Bergen -Belsen memorijalno koncentraciono kampo kerde khedin kote so sine 2000 manuša, kote so sine thaj buteder internacionalno Roma thaj Sintura, reprezentatora thaj kotar avera grupe žertve sar vi renomirime političarija. Khetane e Romane Unijaja, e Societaja baš e manuša Telal i Dar thaj i Asocijacijaja kotar e Njamcisko Sintura, e Federalno kancelarijake/ofiseske/ sine dendo memorandum e važno političko ciljoncar. Ko 1980, e manuša so ačile dživde thaj e terneder generacije crdije jekhe kurkoskero štrajko bokalibaja ko Baro paraštuj pe tereno kotar o koncentraciono kampesko Memorijalo ko Dachau.E aktivistija pala e civilno hakaja kerde demonstracije mamuj vi durutni kriminalizacija pe Sintura thaj e Roma. Von rodije te stopuil pes i policisko registracija thaj rodipe informacije kote si e gaveske tradibaske/vozačko/kancelarije.

Varesave kotar e rasakere reportora kotar e nacističko era vi dureder sine lende ko Tübingen Univerziteto. Ko 1981 berš, 18 Sintura okupiringje i telutni/podrumeski/soba kotar o Tübingen Univerziteteski Arhiva thaj rodije o dosijeja te oven publično ikalde.Ko agor e dosijeija sine transferirime/legarde/ki Federalno Arhiva. Ko 1982 berš, o Centralno Konsilo kotar e Njamcisko Sintura thaj Roma sas kerdini sar federacija kotar e 9 nacionalno asocijacije. Ko 1983 berš, e Sintura thaj e Roma pale kerde demonstracije mamuj i kontuirimi buhljardi kriminalizacija thaj registracija angleder i Federalno ofiso vaše kriminalističko policija ko Wiesbaden.
Kana o genocido kerdo pe Roma thaj e Sintura sine pe agor političko prepindžardo pe 1982 berš, i permamentno/sakutni/ egzebicija pala o genocido kerdo pe Sintura thaj e Roma sine inaugurimo pala 15 berš ko 1997 berš ko Dokumentacijako thaj Kulturako Centro vaš e Njamcisko Sintura thaj Roma ko Heidelberg.
Ko 1980 berš, i bučhi kotar i aktiviska pala e civilno hakaja, publicistka, thaj manušni so kerela filmora i Melanie Spitta dijas avrijal o čhačhipe pala o genocido thaj e Sinturengi situacija ko Njamco pala o 1945 berš. Pala olakere filmorengere projektora, save so kerdas voj khetane e Katrin Seybold, kerdas numerija thaj numerija rodipa dži akana kotar e bipindžarde dokumentura, fotografije thaj khedipa.Voj reprezentirinela feminističko pozicija, dela sine vorba pala e historisko paldipa thaj e kompenzacijakere procedure, thaj phenela sas pala i aktuelno diskriminacija kotar e instituciengi rig vaš e socijalno buča thaj ko škole. Voj kerdas intervjurora e dženencar so ačile dživde thaj e terneder generacijaja, dijas lenge than te vorbisaren, thaj odoleja sine važno te oven dokumentirime sa e dukavipena kerde mamuj e Sintura, te phenel pes olengeri dživdipaski situacija pala o 1945 berš.

Pala buteder beršengoro maripe kotar o Njamcisko miškipe pala civilno hakaja, thaj o resarina kotar o nacionalno thaj internacionalno civilno hakajengi societa, pe agor šaj sine te inaugurinel pes ko 2012 berš o Memorijalo pala e Sintura thaj Roma ki Evropa kola si sine mudarde telal o Nacional Socializmo.

“Soske tumencar ačile buteder svastike, kodoleske džanena sine te na den amenge kompenzcacija, amaro maribe ačilo naefektivno. “

(Melanie Spitta: Das falsche Wort, 1987).