Me sem i Nuna, le Ceija Stojkaki bori. Me semas olakeri bori kotar 1980 berš. Si man duj čhave mire romesar, mlo rom si e Ceija čhavo, ketane traisaras 41 berš dži akana.Mange i Ceija naj sas numa cohra, katar o avgo momento. Varekana i bori thaj i cohra na hačarena pes jekhe averaja. Sakana sine mange sar miri dujto daj thaj sine man but pačivali konekcija/panglipe/olaja.
Jekh dive von phučle man khana voj hramosarda olakero lil: “Nuna džanes li te drabares?” Vi me phendem: “Džanav”! “Tu ka aves mancar pe mire drumosariba/ko drumija kote ka džav/ ” Thaj kidijal sa crdijas,,. Miro avgo drumo sine ko Ravensbrück. Kodo sine ko 1989 berš. Amen kerdam vizita ko kampo thaj kodo sine fantastično mange, Me nikana angleder na dikljum vareso sar so sine adava.Me semas but, but impresirimi numa vi kojekh but bilošali. Ko mlo gindo nakljas, savi eksperiensa sine e Ceija sar čhavoro? Kodo sine but, but nasul lenge. Miri relacija sine but lači olasar, Me musaj te ačovav, thaj me sem bilošali thaj akak trubuj mange te ovel dži mande buteder kotar o dive kana resardam amen. Specijalno ko akava dive ko akala berša trubuj mange majbut.Voj sas but lačhi mamika thaj but but lačhi romni me manglem la but manglem, but kodole romnja.
Me dijem olake vorba anleder voj te mukel amen, kaj te džav, džava sakana olakere anaveja, kaj akaja paramisi trubuj te ovel vakerdi palem, vi e terne ka oven samale, thaj samale ka džanen so sine ki kodi vrama. Kodo sine but vakti angleder, numa ma te bistras.
“Odoborom but bilačipa kerdilas pes e Romencar so crdije odoborom. […] Thaj khon ka džal dureder amare kulturasar? Me sem gata, Me ka kerav kodo. Vi pala adava so isi man hari inhibacije. […] Numa mangava te dav vorba, sa dži kote šaj, vi si odoborom tikni. Soske kodo si lačhe dendo mothovibe/vorba/ amare ternenge/generacijenge/, vaš amare čhavengere čhave thaj e Romenge kotar i Austria thaj vi kodolenge ko vavera thema..”
(Ceija Stojka 2013)
Ceija Stojka's carefree childhood
I Ceija sine bijandini sar pirutno čhavo. Voj sine štarto čhavo ki olakeri familija kotar o bijande šov. Von sine duj phralja thaj štar čhaja. Sine bijandi sar pirutni thaj kodo sine šukar vrama olake, so dočergjas te ovel ple dajaja thaj dadeja, ple phurencar grasteja thaj vordoneja /romane vordoneja/pe droma.Ola sine lačho periodo ko olakere tikne/hurde/ berša. Haljovela pes sa dži kote na crdijas i sasti bučhi ko 1938 berš. Ko 1939 i Ceija sine bijandi. Ki kodi vrama ola sine 6 ja pale 7 berš, khana crdija i o bilačhipe.
Persekucijako/viktimizacijako/crdipe
Ki avgo vrama lije olakere dade kheraldan thaj phende kaj čhordas bicikla, kodo na sine čhačhes.Kodo phenel kaj von sine registririme vi angleder. Jo/va/, Ceija-keri daj sine daravdi.Na džanela pes sine, numa kotar o manuša, specijalno o murša, lena sine pes thaj legarde sine ko koncentracijakere kampora.Von na džanena sine so si kodo koncentraciono kampo.Ki kodi vrama haljovela pes kaj nasinelen idea vaš kodo . Ko 1941 berš olengoro dad sine apsimo thaj lije les kotar o than kotar so sine skladirime olengere karavanija ki Viena thaj legarde les ko Dachau. Na but vrama pala kodo, i daj resardes lil. Vov hramosardas lake. Haljovela pes, kaj na sine dendo te hramonen sa. Kodola hramome lila/pismo/ sine cenzuririme. Sa so von čhi khamena so sine hramomo sasa koslo/škrtimo/.Numa o dad sine but godžaver thaj hramosardas ko lil::”Drago, Sidi sar si kiri maca mudaren.” E manuša si mudarde akate. Thaj kidijal i daj džanela sine kote si olakero rom. Telal savo riziko bilačhipe si vov. Kodo sine but, but nasul. Na nakhle ni duj masekija vov muljas. I daj resljardas lil kaj o dad muljas. Von bičhalde lil vorbisarindoj kaj vov mulo kotar i plumonarno tuberkoloza.I daj našti sine sa adava te čhivel ple godžate. Olakero rom sine sasto thaj terno, nasine les nisavo nasvaliba. Jo, kodo sine sakana olengeri perjaz. Odori hramosarde kaj sa e manuša mule kotar i tuberkoloza ja palem kotar nesavo daravutno nasvalipe. Pala kodo nakljas vi da jekh masek thaj e dajake pala I pošta bičhalde e dadeskoro uravibe so sine upra leste khana sine apsimo. Haljovela pes, kaj i daj sine kompletno phagerdi thaj našti te džanen sar sine olake. Voj ačili korkori ple šove čhavencar thaj džanindoj kaj olangero dad muljas. Olako rom muljas. Sa e čhave sine ko transo rovena sine khralale pala plo dad. Thaj pe kodo dive khana phende lenge kaj trubuj te prahosaren ole, von sine apsime. Bibahtake na avilas pes buteder dži pe kodo.
Ačoven dživde ko kampora
Von sine ande ko Green Henrich, so si anav kotar o baro policajsko vordon. Von majangle sine legarde ki policisko štacija ki Viena akardi Roßauerlände. Vi ada džives I štacija si pe kodo than. Odori but, but manuša sine čhuvde ki bari soba dži kote ko agor na pherdili, pala kodo sine organizirimo olengero transport ko Auschwitz. I Ceija aviljas ko Auschwitz olakere dajaja , phralencar thaj penjencar. O tikno phral o Ossi, sine tikneder numa duj berš kotar i Ceija, sine les 7, a e Ceija sine 9 berš, o (Ossi) muljas odori kotar o vogeskoro tifus. Angleder te merel, resljas pes ple tikne phennjasar thaj phendas lake: “Drago Ceija, khana san khere gindis pe mande. Jo/Va/?” Kidijal, olakero tikno phral muljas kana sine ole 7 berš. I vrama ko Auschwitz, voj phendas, sine but, but bari dar nasul savorenge odori. Sakova dive darana sine kaj ka čhiven olen ko gaseske komre e Biboldencar.Na kerela pes sine diferencija si li Bibolde ja pale Gypsies Roma/. Savore sine khedime ki kupa. Sine olen bari baht so šaj sine te ikljoven kotar o Auschwitz.
Sigate pala kodo avile ko Ravensbrück, kova so sine džuvlikano kampo numa romnja, čhaja thaj čhavore. Pakjav kaj odori ko Ravensbrück sine da ekvaš berš. Thaj pala kodo avile ko Bergen-Belsen. O Bergen-Belsen sine o agorutno kampo kotar so sine oslobodime olakere dajaja. Kodo sine ko Aprilo 1945 berš.
Ačindoj dživdo palo o maripe
O post maribasko periodo sine pharo. Sar terni, voj bijandas ple čhave but sigo. Sinela ola 16 berš khana bijandas e Hojda thaj musaj sine te marel pes e dživdipaja sar terni romni thaj terni daj. Jo, pala duj berš dureder, voj bijandas thaj avili olakeri čhaj i Silvia. Ki odoja vrama pergja dešu okto berš. Sine but terni romni, so te phenav? Thaj soske sine but lačhi šuži thaj simpatično romni, voj sakana biknela sine vareso.Kidijal pharvardas ple čhaven, thaj kidijal kerela sine, sa odola berša. Gindisarv kaj buteder kotar o 30 berš, ma te hovavav man, dživdinela sar pazardžika, thaj maškar kodo biknale sine peske bikinibaskere buča. Kidijal sine akate ki Austria, gindiv sajekh sine thaj ko Njamco. Kidijal sa e manuša haljovena pes sine maškar peste.
O hramovibe
Voj crdijas hramovibaja kana sine ola 56 berš! Voj sine phureder romni. Aba ki olakeri godži sakana avena sine e experience pe kodo so nakavgjas thaj akala nasulibaskere phare bučha. Thaj pala kodo phendas kaj čhi khamel dureder te phandavel plo muj. Voj aba khamela sine o nasulipe te čhudel ikalel pestar te ovel slobodno kotar e sa bučha.Thaj sakana hramonela sine vareso ko tikne lilengere kotora kote so sine i kuhinja. Sa dži kote sine ola odoborom but. Jo, kodo lil si hramomo avgo lil so hramosarda sine: “Amen dživdinas ki garavin ” kodo sine sar frdimi bomba. Voj sine avgo Romni so dijas vorba vaš vareso asavko so iklilo ko publiciteto/publično/. Lačhe sine resljardo. Na dost vrama pala kodo voj hramosarda o dujto lil: “Akale lumakere pirutne “Pala kodo iklilo thaj vi o triti lil vaš o Bergen-Belsen, voj dijas peski kontribucija ko buteder avera hramome lila. Voj sasa manušni vaš o buter bukja javeripa, thaj khamelas sine te lengarel dured akaja storija e ternenge. Semas olasar 22 berš. Ko škole ki sasti Austria, Njamco, thaj vi buteder kotar i Austrija thaj Njamco, thaj sakana samas pale thaj pale akarde.Me semas ande e Japano olasar. Jo, thaj siklilem but, but kotar akaja fantastično romni. Palikerav olake but so sikavdas man odoborom bučha vaš kola so na džanava sine khančik.
Piktura/slika/
Ko durutne berša lijas te čitrikanel/crtinel//makhel/ pikture. Olakere pikture sine fantastično. Sine čhivde pe fala ki sasti luma. Si vi ki Amerika thaj ko Japano.
Voj sine ko Japano ko 1989 berš, Me nasijum sine olaja. Voj akatar ujrandili e romnaja kotar o Burgenland kotar i Austrija ko Japano, kote so akhardela. Ceija kerdas vizita odori ko škole thaj ko hurdelina.Khana geljastar kotar o Japano, o čhave phendas lake: “Rugiv tut dargo bibi Ceija, de amenge vareso tiro te šaj amen sakana te das amen godi pe tute.” Thaj voj phendas: “Mišto, Ka bičhalav tumenge miri piktura.Aba gindisardem pe miri čajori thaj pe olakeri dujto nepoto i Simona,kola so sine čhavore thaj khamena sas te čitrikaren thaj te maken. Voj phendas lenge: “Rugiv tut čitrikinen mange piktura, Trubuj te bičalav ola ko Japano.” E čhave čhačhes čhi kamle sine te keren kodo. Taj voj korkori lijas o kalemi thaj o lil ple vastende thaj phendas.: “Ceija, tu šaj te khere buteder. Thaj ka šaj te čitrikanes thaj makes pikture e čhavorenge. Kodo si kodo sar crdijas. Kidijal, voj bičhaldas piri avgo piktura ko Japano, ki hurdelin. Jekhvaratar ilestar avilas andral late kodo thaj kerdas. Voj khamelas sine te čitrikanel thaj te makel. Pala kodo čitrikanela sine kalo-parne pikture, but, bute daravutne mujencar, kerh/čizma/ boots/ thaj sastrnali sirma/ konopi/ thaj so kodo so nakavdas odori. Kotar plo perspektivako čhavoripen. Ola sine deš berški kodi vrama thaj kodoleske čitrikanela sine butivar kodi piktura.Voj nikana na siklil kodo.
Thaj sar te si, sine ola lačhe thaj koloritno pikture kotar i vrama khana sine pe druma ple dajaja, dadeja, ko thema pire kamporengere vordencar, lulugjencar, thaj zelenipaja. Avdive isi but kotar e pikture, specijalno ko Njamco. Sine amen bare egzibicije sakote thaj but manuša kinena sine e pikture, thaj akana si pe fala ko olengere khera.
Ceija Stojka-ki signaturaki ranik
Akava si i filijala kotar o Bergen-Belsen. Ko Bergen-Belsen, naj sine so te hal pes . Khonik čhi khuvdas ko kampora thaj sa e nacističko vojakora kerena sine sa avrijaldan, thaj pirena sine truja ko logor. Voj thaj duj tikne čhave rodena sine habe
Sakana šaj te arakhen vareso, so šaj te čhiven varekana ko muj. Thaj arakhle kašt thaj kodo kašt sine vareso so ikaldas len.Pe kašt barile patrina, thaj ko kašteskoro maškar sine vi da jekh tikno, terno kaštoro, andre sine smola/resin/ – sine phanda phutardi, sar te phenav tuke? Khana jekh kašt ko maškar, ko majuprune ranika ka bangjoven iklili i smola,von ikalde bangjargje i smola čuvde ko muj e patrinencar te čamjakeren. E patrina sine olengero habe . Thaj kodo sine olake, jo, kodo sine olakero dživdipaskero kašt. Vov na ačilo dživdo. Von sakana palem thaj palem džana sine odori te ikalen nekoborom patrina, ranika thaj smola kotar o kašt.Thaj kodoleske khana semas olasar ko Bergen-Belsen, voj lijas jekh arakli ranik pesar. Ko akava kampo voj arakljas o kašt. Sine bilačhe khana me sijum sine olaja odori thaj voj arakljas odova, pe kodo than kote so sine von. Voj dela pes sine godi kote sine savi koliba, egzatno i koliba /Baraka/ kote sine ple dajaja. Sar te si o kašt šukilo kotar e buteder mudarde trupora so pašljola sine uzal oleste. Sar te si ačilo o darhin kotar o kašt, paša oleste sine tikne ranika, sa šukilo na sine senso. Voj rangla i ranik kotar i phuv vazdija ola thaj lija las pesar. Jo, thaj kodo sine olakero simbolo/nišani/. Akava sakana čivela sine ko olakere pikture dži ko agor. Šaj kodo na kerdas duvar. Vi pala kodo, kerela sine ko olakere pikture. Odova sine sar olakero signaturako simbolo. Varekana kerela sine skurto olakero anav sar / aberativo/CS, vaj Ceija Stojka, kodo naj olakero anav numa i ranik.
