Racija
E Njamcoskeri invazija Polskate ko Septembro 1939 berš markiringja o avgo divesa kotar o Dujto Lumako Maripe. I Njamcisko kampanja sine numa jekh masek anleder e polcisko trupe vazdije ple vasta kotar o maribe ko Oktombro 1939 berš. Koa akava skurto periodo, kotora kotar o trupe kotar o Wehrmacht fronto anavkerde “Einsatztruppen” (namensko zor) pala o fronto, hemime/mikso/ kotar e siguritetaki policija thaj siguritetake servisija e so duj čhuvde kotar o Himmler, von Polskate kerde čhačhutno baro ratesko tavdipe.Kotar o Majo 1940 berš naakari, e Biboldenge, kotar o Njamco e Sintonge thaj e Romane familija sine deportirime ko bučharne thaj koncentraciono kampora polskate.
Alfreda Noncia Markowska
Alfreda Markowska Noncia si bijandi ko 1926 berš Polskate paše ko Stanisławów ki istikani rig ko Kresy avela kotar barvali, grastadžisko thaj kino-bikinibaskeri familija.
Kotar o 1939 berš, e Roma kola so trubuj sine te oven persekuime/viktimizirime/, thaj ekterminirime/ mudarde / sar rasno stigmatirizimi grupa našena sine.But olendar garavena sine pes ki veš rodindoj protekcija, maškar olende sine thaj I Alfreda Markowska Noncia-ki familija. Numa, ko 1941 berš, e Nacistora ki Biala Podlaska dodžanglekaj našen thaj kerde racija olakere familijake. Kana i 16-beršengeri Alfreda Noncia Markowska irisarda pes palpale e haibaja pire familijate, arakhljas o sasto tabori pagerdo.Sigate pale olakere familijakoro mudaripe astarde thaj ola thaj deportiringje ko javera getora thaj kampora kote so zorasar ispidena sine e manušen te keren bučhi, genindoj o Lublin, Lodz, thaj Belzec.Numa voj našlas odotar palem thaj palem. Pala olakero našibe kotar olakero agorutno panglipe, voj crdijas ko RozwadówStalowa Wola. Akate olakero rom e avere Romencar ispidime zorasar kerena sine bučhi vaš i organizacija Todt,so sine nacističko paramiletarno, konstrukcisko/gradežno/vazdipaski/ grupa. Voj ikaldas fals “identifikacijaki karta” sar vi indetiteski karta registririmi sar bučarni ki trenoski štacija. Ko akala treneske šine/pruge/, voj diklas sine tasdivutno/svedoko/angleder o nahumano transport ko paše kampora.Voj čivela sine o šine thaj lela sine griža pala lende-e bučharne sine ispidime te legaren e mulen so mule ko treno kana sine deportirime.
Jekh dive, jekh romni ko treno vaš o Auschwitz garavutne dijas ple čhaves e Alfredake Markowska Noncia. Bizi vareko te dikhel voj andas ole ko barakengo kampo kote so dživdinela sine ple familijaja. E čhaveskoro anav sine Karol Gierliński Parno. Vov sine Njamcisko Sinto thaj pala kodo sine vi jekh kotar o čhave svedoko so mothovde o čhačhipe vaš e Alfreda Markowska Noncia-ki storija. Vov kotar pli dej resardas jekh lil kote so sine hramome e mamijakoro anav thaj i adresa ko Warthegau paše o Poznan. Kidijal jekhe informirime familijatar dženeja, šaj sine sigurno te resel dži ko oleskere phure, kote so ko avgo momento ačilo protektuimo e paposkere Njamcisko anaveja. Aba khana mulas o phuro les thaj e mamija deportiringje olen ko Hamburg sar bučharne ko kampo.E so duj džene ačile dživde thaj pala o maribe irisarde pes palplae Polskate.
Maškar i vrama, i Alfreda Noncia Markowska, čivindoj olakero trajo telal o riziko, na lijas telal peski protekcija numa akale čhave . Voj rodijas sine vi avere čhavoren maškar e mudarde trupora ko thana kote so sine masovno mudaripa ko radius kotar e 100 km,voj ikalda vi avere čhavoren kotar e trenora. E čhaven legjargja ko olakero kher thaj lija griža pala lende te šaj te ačoven dživde.Te kerel sa adava, rodela sine olengere dženengere familije ja pale familije so šaj te len olen lende te dikhelen thaj bajraen olen, kerela sine olenge fals dokumentija, arakhela sine bonora bašo haibe thaj dromeskere dokumetura. I Noncia, vi voj korkori tinedžerka, lijas telal laki protekcija, Roma Bibolde thaj avera čhavoren bizi diferencija ko si khon ki vrama kotar i sasti okupacija, čhivindoj pesko trajo telal o riziko.
Pala i Karol Gierliński Parno, varekana sine thaj buteder kotar o deš čhave telalolakeri protekcija thaj griža ki jekh vrama. Vi voj ko agor korkori na džanela sine so de čhave sine olate dži ko maribaskoro agoripa.Upre tele sine šaj 50 čhave.
Deibe godi/ma te bistras
Buteder kotar o 40 berš dureder, pe 17-to Oktombro, 2006 berš, i Alfreda Noncia Markowska, phuri buteder kotar 80 berš, resljardas jekh kotar e majbare polskaere pursaka. Voj si i jekhutni Romni so resljarda asavki pursak. I ceremonija kerdas personalno o Polskako prezidento o Lech Kaczyński ki Prezidentsko Palata. I Alfreda Markowska Noncia Markowska muljas ko 2021 berš ko 95 berš. Voj nikana na resljargja kompenzacija vaš viktimizacija/persekucija/