HAKAJ TE AČOVES THAJ TE PIRES
Maškar kotar o 1950beršipa, e Roma migriringje e avere bučarencar pala e kontraktora e kerdas o Njamco e javere themencar dži ki 1968 berš. Von sine lendine te kheren phare buča ko Njamcisko fabrike thaj kompanije kote so na-sine olen dost bučhara. Sar so phenel o termino ” gostora bučara/gastarabajterija/ ” akala manuša trubuj sine te oven odori numa jekhe vramake sar bučarne ki Njamcisko ekonomija thaj trubuj sine te oven pale pharuvde limitirime bučarne vramaja.Aba na numa so akala manuša so kerena sine bučhi, vazdije pesko trajo odori, von kerde kontaktora amalencar, zamangle pes, vazdije peske familije ja pale ande odori ple čhaven thaj ple partneren. Von ažutisarde te vazdel pes o Njamco, pokinena sine ple takes avile džene kotar o sporto thaj sociopolitičko klubija. E Roma ple duje identencar majbut crdije sar membrura džene kotar o thema kotar so avile sar bučara, te phenas sar Italijancora, Špancora, Koraja, eks-Jugoslovenora. Sar te si regularno arakhena sine pes telal rasistikani diskriminacija thaj eksluzija sar kidijal akarde strancora.
Ko Njamco, maškar e Njamcisko Sintura thaj Roma, kolenge so vi dureder na sine irisardo o themutnipe kova so sine lendo olendar ki vrama kotar o nacističko periodi, sine vi Roma migrantora kola so sine bizo nijekh themutnipe. Von avile ko Njamco maškar 1980 beršalipa thaj rodije pesko hakaj te ačoven, rodije civilno hakaja peske thaj olengere familijenge.
Maškar e regrutirime bučara sine thaj e Roma bizo themutno lil, kotar 1980 beršipe thaj dureder/naakari/, sa si bareder o numero e Romengo kola so našle ki Germanija kotar o paldipe, pogromija thaj maripe. Specijalno e Roma rodije azilo, khana našle Romanijatar kotar o 1989 berš khana pelas o režimo thaj o Ceausescu, pala kodo skurto angleder crdije e civilno maripa ki nekanutni Jugoslavija kotar 1991 dži ko 2001 berš.
Pala o 1945 berš, o hakaj pala o azilo sine inkorporirimo andre ko Njamcisko Fundavno Zakono sar rezultato kotar i eksperiensa kotar e nacistengoro paldipe thaj manušengere persekucij. Akava šaj te del šaipen e manušenge kola so si telal političko paldipe thaj si dislocirime te oven prepindžarde ko avutnipe ande e Njamco.E našle Roma thaj okola bizo themutnipasko lil, odola so ačile dživde thaj olengere džene so sine žertve kotar o nacističko režimi dije sa pestar te roden kodo hakaj.Numa ko hari kejsora, o federalno gaverno, e thema, komune sine voljaja te len e Romen. Kodoleske o Njamco kerdas kontraktora vaš readmisija e themencar kotar so avile akala našle manuša thaj deportiringjele palpale.
Kotar o 1980 beršipe, e Roma organiziringjepe thaj lije obligacija upri peste te prenpindžarel pes lengo hakaj sar žertve olengere familijencar kotar e nacističko persekucije/paldipe/thaj rodena sine protekcija sar rezultato kotar o akanutno rasizmo thaj pladipe kotar olengere avutne thema. Akala protestija genena sine khedipa, demonstracije, blokade pe droma, thaj granično thana, štrajkora bokalibaja thaj okupacije pe nekanutne koncentraciono kampora. Ki angluni vrama kotar o 1990beršipe, i Unija kotar e Roma thaj e Sintura kotar o Hamburg thaj olengoro prezidenti o Rudko Kawczynski avile eminentno ko akava miškipe.Maškar o 1989 thaj 1993 berš, vov sine majvažno ko organiziribe ko nacionalno protestija vaš o hakaj pe Romengoro ačovibe so rodena sine azilo thaj dživdinena sine ko Njamco.
Majpindžarde protestno akcije ko akava period sine o duj khedipena organizirime ko 1989 berš pe tereno kotar e nakanutno koncentraciono kampo Neuengammeko Hamburg thaj o 20 dženengero štrajko bokalibaja kola so rodena sine pesko bešibasko/ačovibaskoro/ hakaj thaj e avere 700-šela dženenge bizo themutnipe kola so train ko Hamburg.
Ko Januaro 1990 berš, khana i deportacija sine činavdi e Romenge kotar i Jugoslavija thaj i Romanija, paše 400 Roma okupiringje i katedrala ko Cologne. Angleder, ko 1989berš, upre tele 1 000 manuša marširingje trujal i North Rhine-Westphalia dži ko šerutno foro e themesko Düsseldorf ko demonstrativno treno anavkerdo “Bettelmarsch”. Sar te si o NRW kerdas negocijacije vaš reparacija akale manušenge e Jugoslovensko gavernosar. Rezultato kodolestar sine so e manuša demonstriringje kotar o aprilo 1990berš ko nevo “rodipe devleskeskero maršo ” kotar o Bremen dži ko Bonn thaj dureder dži ki Niderlandaki granica, kote so e demonstratenge na dije te džan dureder.Palem thaj palem sine kerde khedipa, ko kangerakero azili ko kidijal akarde protestno kampora pala e Romengero ačovibasko/bešipasko/ hakaj. Ko Novembro 1990 berš, sine kerdo protestno kampo uzal e švajcarsko granica kote sosine 800 bithemutne Roma, olendar jekhvaš kotor katar i granica blokiringje thaj bičhalde peski delegacija ki Ženeva.
Ko Majo 1993 berš, paše 80 manuša okupiringje than vakeripaja: “Adaja vrama e gasoja- avdive deportacijaja “, sine ki kangeri ko than kotar e nekanutno koncentraciono kampo Dachau. Olengero rodipe sine dži ko gaverno kotar i Federalno Republika kotar o Njamco prepindžaripe e Romengo sar etnikano thaj kulturikano minoriteto te del sigurpe kaj ka ačoven te bešen odori e Roma kotar i Jugoslavija.
Akaja okupacija sine agorimi e masivno policajtenge grupakere jekhineca/odredeja/
Pala kodo, e demonstrantija lije decizija te džan peskere maripaja dureder pala bešipaskero /ačovipaskoro/hakaj ko duj riga thaj nivelora:dži kote jekh grupa gelas ko Strasbourg te del peticija ko Europakoro Parlamento ko anav kotar e sa e Roma kola so sine ko Dachau, i aver grupa crdija o protesno maršo ko Njamcisko telutni rig.
Akaja peticija sine deklaririmi kaj šaj te lel pes andre kotar i Komisija vaš rovipe palik jekh maseko.O Komiteto pala e fundavne slobodije thaj demokratija kotare Europutno Parlamento kerdas dokumento pala e Sinturengi thaj e Romengi situacija kote so lije telal i sama e važno demonstratengere rodipa, sar so si deibe o hakaj pe bešipe sa kodole paldime Romenge. O Komiteto pala e peticije kotar e Evropako Parlamento dijas bilačdi vorba pala e kontraktora kerde sar readmisija maškar e thema kotar o EU thaj e thema kotar i Centralno thaj Istočno Europa. E Romenge kola so našle kotar i Romanija thaj i Ex-Yugoslavia, trubuja sas te del pes bešibaskeri permisa/dozvola/thaj te lokjarel pes i admisija olengere familijakere dženenge. O Njamcisko Gaverno sine akardo te kerel kompenzacija e Romenge thaj olengere familijenge kola sine žertve kotar o nacističko persekucije. O Komiteto dijas rekomandacija e thema-membrora te anen doperdo protokolo vaš e minoritetija kotar e Europakeri Konvencija pala e manušikane hakaja, kote so i definicija pala e minoritetija eksplicitno čivela andre e Sinturen thaj e Romen telal i reference,,na-teritorijalno minoritetija.
Aver spektaluralno khedipe sine o Akcijakero dive trujal i Evropa ko Novembro 1994 berš, khana 100 Roma e čhavencar thaj olengere ažutipaskere manuša okupiringje i Permamentno Reprezentacija kotar i Evropakeri Komisija ko Bonn. Von rodije deportacijako stopuibe e manušenge kotar e nekanutne Yugoslavijatar thaj e Romanijatar rodije plo bešibaskoro hakaj ko FRG, sar vi prepindžaripe e Romane manušenge sar evropikane manuša, garantiribe pe minoritetenge hakaja vaš e Roma kotar e federalno gavernoskeri rig.
O piribe pala o hakajeskoro bešipe ko anglune avgo 1990 beršalipa glavno sine organizirime kotar i Romengi thaj Sinturengi Unija (RCU), savi so sine registririmi asocijacija ko Hamburg kotar o 1983 berš. E RCU fokuso primarno sine pe griža thaj rodipa pala e Romane migrantora. Ko adava, specijalno e posvetime manuša kotar kodi vrama Rom e.V. ko Keln sine aktivno mamuj o rasizmo thaj ko jekh feminističko drumo e spektaluralno akcijencar, deibaja ažutipe e Romenge kola so rodena plo bešipasko hakaj.
O Centralno Konsilo vaš e e Sintura thaj e Roma majangle kerde lobi pala e njamcisko minoritetija, kodoleske e Romane migrantenge trubujasa olengere reprezentatora, specijalno khana avela pes dži ko phučibe pala e bešipaskero hakaj, thaj o hakaj pe piribe, von kidijal kerde thaj peske miškipa.
E bare protestora kotar o 1990 beršalipa, kinanena sine lokeste e kerde Njamcisko kontraktija pala i readmisijae avere phuvjencar, buteder Roma sine deportirime, e granicakero režimo avila bilačheder e neve zakonesar pala o azilo kotar o 1993 berš,o legalno khuvibe ko Njamco našti sine te ovel thaj vi, odoleske soske e nešle manuša kotar i nekanutni Zugoslavia šaj sine te ačoven ko Njamco beršencar aba kodo sine tolerancija e lancosar,soske i deportacija ko maribe našti sine te kerel pes. Sar te si, i anavkerdi ” Lancoski Tolerancija ” (Kettenduldungen) na dijas e manušenge sigurno bešipen i titular thaj o šaipen vaš i deportacija ačovena sine ki hava sakana upral olengoro trajo thaj olengere trajoskere planora olengere familijenge, thaj vi e terne manušenge kola sine bijande thaj barile ko Njamco.
Kotar o 2009 berš, o Romano Centro Göttingen legarela kampanja pala e Romengere hakaja te ađoven e kampanjaja”alle bleiben” (“savore te ašoven”). Ko 2000 beršipe, von organiziringje numero kotar o demonstracije thaj nacionalno protestija pala e bešipaskoro hakaj. Ko 2012 berš, khetane kerde o “Bundes Roma Verband” sar daj organizacija e asocijacijenge kotar i Istikane Europikane Roam ko Njamco. Von dije ažutipe vi e našle Romane manušenge pala i inicijativa Romano Jekhipe ko 2016 berš pe memorijalo kotar e Sintura thaj e Roma kotar e Europamudarde ko Nacional Socijalizmo.