Pe 22.5.2016 berš, grupa kotar e 50 Roma vazdije pest te keren protesto mamuj olengeri deportacija anglal o Berlineskoro memorijalo vaš e Sintura thaj Roma kotar i Evropa kola so sine mudarde ko Nacional Socializmo. I manifestacija trubuj sine te džali vo ko dujto dive dži pe 23.05.2016, aba agorisarda e press konferencijaja anglal o memeorijalo ko 11 časo. Račhate e policajtora kerde evakuacija ki adaja area/umal/, ki konsultacija e bučharnencar so len griža, vaš kodo memorijalo vaš e Sintura thaj Roma mudarde ko Nacional Socijalizmo. Odolesar so kerde sine phagerdino o hakaj e žertvengere familijenge kolengere paše sine žertve telal e nacističko persekucije, te našti te maren pes pala o lengo dživdipe digniteteja ko akanutnipe ko than kote so dena pes godi vaš olengeri historija.
Dendo vakeripe ko medie kotar e demonstrantija:
Amen sijam akate – Berlin memorijalo vaš e mudarde Sintura thaj Roma
Nekobor amendae sine daravde e deportacijaja. Avera trubuj sine te oven deportirime. E pharuvipenaja ko zakono ko nakhle nekobor masekija, i situacija kerdili but bilačhi.
Okola so ko akava periodo avena sine ko Njamco te roden protekcija butivar našti sine ni te resen: sine čhuvde ko specijalno kampura vaš e Balkanestar našle manuša, maškar o aver, musaj sine te adžikeren olengere rodipa vaš protekcija te oven procesuirime, thaj olendar šel procentora na sine akseptuime sine frdime olengere rodipa musaj sine te irinen pes palpale.
I perspektiva te ačovel pes odori si čhuvdi rigate kotar o starto thaj si stopuimi zakoneja. Bizi diferencija ovela li lafi vaš organizirime kolektivno deportacije ja palem ja pale bihibako akharipe pala o “volontarno irisaribe ” –ulavde kotar e našle kaskere rodipaskere aplikacija našibe si dikhle sar legitimno,amenge dena pes numa “tikne šanse vaš ačovibe “, thaj kodoleske si ačavde vaš jekh thaj jekh dživdipe akate. Bizi diferencija dživdinaja li akate trin čhon, ja pale kotar 2 dži ko20 berš – te geljam ko thema kolende ko papiro isi šajnura/orlija/, adžikerela amen paldipe, rasizmo, ekskluzija – thaj ni jekh donacija kotar e Čačerigeski Europa našti te agorisarel amare problemora odori. I solucija vaš e amare problemija pašljovela akate.
Amen našti lungeder te ačovas ko amare garavutne thana.
Šaj te ovas numa pe druma-ja pale te okupirina diso.
Amen lijam decizija te crdas. Amen mukljam e komune kola so irisarde palpale amare rodipa vaš protekcija.Aviljam ko akava than, ko Berlino kote so e zakonora lena decizija so agorisaren amaro trajo akate. Dži ko Berlin, kote so akana sigate ko aprilo akava berš sine khedin anglal o memorijalo vaš e Roma thaj Sintura kotar i Evropa, kote so i madžoretaki societa mangljas te phenel pli solidarizacija amencar: dujto Prezidento kotar o Biboldengo Centralno Konsilo ko Njamco, o Mark Dainow.
Aktivistora kola so vi dureder protestirinena mamuj e deportacije ki vrama kana sine ki kedin te stopuin kodo.O Njamcisko gaverno sine reprezentirimo kotar o Themeskoro Ministero Aydan Özoğuz, komesaro vaš migracija, našle manuša thaj integracija Zoni Weisz, Sinto kotar i Niderlanda.. Uwe Neumärker, Direktoro e Memorijalno Fondacijako vaš e mudarde Bibolde kotar i Evropa. Federalno Prezidento Joachim Gauck. Wana Limar, MTV kerutno, thaj o Arne Friedrich, nekanutno nacionalno fudbalsko khelutno. Dujto Njamcisko Budenstago Petra Pau thaj Claudia Roth sar vi i Christine Lüders, šerutni ko Federalno Anti-Diskrinacijako Ofiso.
Kodo sine angleder te phenas buteder kotar jekh maseko! E deibe godži vaš e bariere pala e pindžarde persone si vi dureder freshko.Das amen godži pala varesave lače lafjora kola so si phendine odori. Amare problemora našti te agorisaren ko publično Bare divesa, thaj kozom te keras preparacija. Akana palem sem pale paše ko jekh foro.
Bute Romenge kolenge daravipe avela i deportacija isi olen olengeri historija pe paldipe ko olengere familije.But olendar si džene kaskere familije si žertve. Akava fakto trubuj te ovel ko agor adresirimo.Na ačovela amenge khančik aver numa akate te maras amen pala amare hakaja.
Akale rodipencar:
Trubuj amenge tumaro solidariteto. Amen rodas bizi save te si kondicije te ačovas ko Njamco.Rodas kodo savorenge.Pala bešipe kotar o deš berš thaj o šaipe vaš školaki edukacija, praktika, integriribe pe butikheripaskoro marketo-vi te šunela pes kodo sar konfuzija normalno:kodo ka ovel o crdipe/starto/. Naj amen učhalin pe šero. Amen na džanas kote te džas. Rodas kotar o forora sar vi kotar e aktivistija: azilo. Vash o avutne nekoborom kurke ja palem sakanaske.Khamas te hačaras amen kaj sijam mišto avile. Mangas prepindžaripe te dikel pes soske našljam pala i Ženevaki Konvencija. Amen das konfirmacija pe Europutno zakono soske amaro paldipe si Europutno problem ki oleskeri tradicija. Akava fakto khonik našti te frdel/čhudel/.
Te implementirinel pes o historijako responsibiliteto ko Njamco phenel te des granto e dženenge kotar e Romano minoriteto, kola generacijencar si paldime akari odori, te prepindžaripen pes thaj ko agor te del pes protekcija mamuj e neve paldipa.
I decizija bašo o siguriteto ki Serbija, Makedonija, Bosnia thaj Hercegovina, Kosovo , Albanija thaj Montenegro si kolorito.Odova trubuj te ovel instrumento vaš manušengero šaipaskero blokiribe te vazden perspective ko Njamco. Adava naj ki relacija e situacijaja ko phuvja na specijalno okolaja e Romencar. Akala decizije trubuj te crden pes/ikalen pes/. (Vov ja palem voj so phenela A čhi trubuj te phenel Z. Kodo šaj te hačarel kaj o A kerdas došalipe/hiba/). Savore ačovena!